GRAD VRHOVO PRI ŠENTJERNEJU

Nepomembno, prvotno stolpasto oz. dvorno zasnovano poslopje Vrhovo pri Šentjerneju (Freihof) ob vznožju Gorjancev nedaleč stran od Gracarjevega turna je nastalo najbrž šele v 14. stoletju, v času intenzivnega razpadanja in odtuje-vanja freisinških posesti na Dolenjskem, o čemer govori tudi posestna slika ožjega območja Vrhovega v 15. in 16. stoletju. Nemško ime govori o "svobodnem dvoru", kar bi utegnilo pomeniti le to, da so ga lastniki že v 14. stoletju odteg-nili freisinški fevdni oblasti, ne pa tudi vse zemljiške posesti, ki sojo viri še daleč v novem veku označevali za freisinški fevd. Dvorec se je prvič omenjal leta 1389 v imenu nekega Hansa. Šlo je za isto osebo, ki je imela še leta 1423 skupaj z Nikolajem freisinški dvorec v Praprečah in še precej manjših fevdov. Nikolaj je skupaj z bratom Ficlom in sestrama Ano in Katarino zastavljal hubo v bližnjem Vrhpolju pleterskemu konventu. V isto generacijo je spadal Rajher, ki je leta 1392 prejel v zastavo neko posest v mirnopeški fari. Naslednjo generacijo last-nikov sta predstavljala brata Hans II. in Lienhard, ki sta se omenjala še leta 1459. Izvor tega rodu ni ugotovljiv, očitno pa je šlo za nižji sloj lokalnega viteštva, ki se je v 14. stoletju otresel odvisnosti od svojih gospodov in tu pa tam uspel poseči po večji posesti.
Na prelomu 15. stoletja je bil gradič temeljito prezidan. Valvasor navaja kot graditelja leta 1533 povsem na novo sezidanega gradu Hansa Verneškega. V resnici je šlo za večjo prezidavo, potem ko je Hans II. Vrhovški leta 1509 izročil grad in gospostvo hčerki Elizabeti, vdovi po Andreju z Verneka. Rod njenega sina se je obdržal na Vrhovem vse do začetka 18. stoletja.
Ob vznožju Gorjancev in Žumberka so v poznem srednjem veku nastali še trije manjši gradovi, ki niso bili povezani s pomikom kranjske meje v 12. stoletju, ne s freisinškim gospostvom in starimi dinastičnimi rodbinami: Graben pri Novem mestu, Gracarjev turn in Mokrice.